Miren božič

Običajno se oglašam takrat, ko me nekaj moti. Zdaj pa sem tako vesela in navdušena, da to moram podeliti!

Božič je minil brez pokanja! Čudovito! Nekaj let nazaj sem prav z grozo in zelo slabim občutkom pričakovala december, saj so že v novembru nekateri preizkušali moč in učinkovitost svojih pirotehničnih sredstev. Decembra pa se je začelo zares. Dogajanje je spominjalo na tankovske bitke, katere, na srečo, poznam samo iz filmov. Vsak izhod iz stanovanja v službo, šolo ali trgovino, je bil prava nočna mora, saj nisi vedel od kod bo kaj priletelo in ti počilo pod nogami. Tudi sprehodi po mestu, med stojnicami, so izgubili ves čar.

Da o sprehodih s psi, niti ne govorim. Veliko psov se je v tem času izgubilo, saj so prestrašeni tekali in niso vedeli kam. Moja psička, ki je, priznam, malce posebna, je po prvem poku, ki ga je slišala, ostala prestrašena do približno polovice januarja in je hodila ven samo zgodaj zjutraj, potem pa je ves dan ostala skrita pod mizo.

Spomnim se kako je trpela moja mama, ki je bila težka srčna bolnica in je ob vsakem poku doživela pravi šok. Tako se je praznični čas spremenil v čas strahu in nelagodja. 

Ne bom pozabila polnočnice, pred približno desetimi leti, ko se je zaradi eksplozij, v pravem pomenu besede, stresala mogočna stavba mariborske stolnice. Videla sem ljudi, ki so stali v stranskih ulicah in  čakali, da se prikaže skupina ali posamezniki, namenjeni v stolnico, potem pa so začeli z »obstreljevanjem« z vsemi sredstvi. Med bogoslužjem je zunaj, okoli stolnice tako treskalo, da se je komaj slišal mogočni glas takratnega župnika, gospoda Lipovška.

Silvestrovo pa je bila zgodba za sebe. Ko je odbila polnoč, so šipe v stanovanju tako žvenketale, da sem mislila, da bodo popadale iz okvirjev. Imela sem občutek, da bo stene razneslo. Zjutraj je bila cesta polna saj, pepela, papirčkov in tulcev od petard, raket in vseh ostalih pokajočih in piskajočih pripomočkov. Tisti, ki so se ponoči v opojnosti izživljali s pokanjem, so si zjutraj zaskrbljeno, v treznosti, ogledovali posledice na svoji lastnini.   

Na srečo smo postajali vedno bolj civilizirana družba in smo s pravnimi sredstvi in z vzgojo začeli urejati praznično dogajanje povezano s potrebo po glasnem preganjanju demonov in hudih duhov. Saj še vedno, tu in tam kaj poči. Ampak, v mestu je več ali manj mir. Ali je to posledica ozaveščanja in zavedanja nevarnost za sebe in za druge, ali pa tanjših denarnic, ne vem. Upam, da tisto prvo. Zato upam, da bo takrat, ko bo kriza mimo, in bodo ljudje ponovno imeli dovolj denarja za preživetje in za užitke, še vedno vladala pamet ter zavest o škodljivosti in nevarnosti tovrstne zabave.

Hvaležna sem za miren december in miren božič.

Čakam, da mine še silvestrovanje. Upam, da bo takšno, kot je bil letošnji božič.

Novo leto pa naj bo mirno, modro, ustvarjalno in povezovalno!