ponedeljek, 8. april 2013

SLOVENIJA IN ZAKONI





Razmišljam preprosto, popolnoma laično, kot povprečen državljan Slovenije.

Nekoč sem nekje prebrala: »Pravo je red pravičnosti med ljudmi.«.
Torej gre za nekakšne norme, pravila, ki pravično urejajo odnose med ljudmi in življenje v skupnosti.

Država, kot velika,  institucionalizirana skupnost potrebuje pravni red, da lahko ustrezno poskrbi za svoje člane in jim omogoči kvalitetno skupno življenje. Zato nujno potrebuje jasna pravila, ki določajo delovanje institucij in posameznikov.
Pravila pa morajo temeljiti na principu pravičnosti. Rimljani so razumeli pravičnost, kot pripravljenost dati vsakemu to, kar mu pripada.
Kako pa v Sloveniji razumemo pravičnost? To vprašanje se mi, zadnje dni, ves čas postavlja. Kaj se dogaja v naši državi, da mi navadni državljani jasno vidimo krivice in krivce, tisti, ki bi jih morali preganjat in obsodit, pa ne? Razburjamo se ob tem, da se preganja in strogo kaznuje manjša kazniva dejanja, velika z večjimi posledicami, pa ne!
 Ob gledanju zadnje oddaje Pogledi Slovenije (SLO 4. 4.) pa mi je postalo jasno.
»Tudi orodja, ki jih imamo na voljo, niso povsem podobna tistim, ki jih imajo v rokah v Avstriji in Nemčiji.«
      
 Anton Panjan


Zelo enostavno – zakoni in postopki ugotavljanja krivde ne sledijo dogajanju v družbi!  

Preprost sklep po laični pameti -  potrebno bo spremeniti zakone in to tako da bodo pravični in učinkoviti! 

torek, 2. april 2013

ZAVOD 13



Se dogaja…. veliko se dogaja!

Kot otroka me je vedno fasciniralo pripovedovanje učiteljice o reki Donavi, ki svojo pot začne kot majhna rečica, nastala iz dveh še manjših in potem preraste v mogočno reko, ki potuje daleč, do  morja in se na svoji poti srečuje z različnimi kraji. Moč majhne reke z vsakim kilometrom narašča,  vztrajno in neustavljivo spreminja strugo po kateri teče,  dotika se  krajev in ljudi do katerih pride in vpliva na njihova življenja, na koncu pa njene vode postanejo eno z vsemi oceani.

Zdaj, ko že malce bolj poznam svet in vsaj približno vem kako stvari v življenju in naravi potekajo, še bolj občudujem to reko.
Še bolj  pa  občudujem drobne,  običajne  ljudi, katerim je bilo dano, da  na svoji življenjski poti, sprva rahlo, potem pa vedno močneje širijo struge  ozkih razmišljanj, rušijo tabuje, spreminjajo poglede soljudi in vplivajo na doživljanje sveta in življenja.

Tako je Zavod 13   rezultat energije in moči ženske, ki s svojimi živahnimi, velikimi in široko odprtimi očmi vidi širše in dlje, ženske, ki se ob težavi ne ustavi ampak jo sprejme, obdela in rešuje.
Ta ženska je Petra Greiner, ki  je ob svoji deklici Sofii, ki je, kot sama pravi, njena učiteljica modrosti, ustanovila Zavod 13.

Na njihovem letaku piše: »Zavod 13 je tako nastal iz potrebe družbi prikazati posebnega otroka, obdanega z ljubeznijo in vse tisto, kar dobimo v zameno, predvsem pa ponuditi toplo dlan njegovi materi in zapolniti vrzel, ki nastane, ko v življenju le ni tako, kot smo si želeli.«

Ko se je Sofia rodila z redko gensko okvaro, trisomio 13, je Petra izkusila vse to, kar izkusijo ženske, ki se jim zgodi poseben otrok. Hvala Bogu, obdarjena je bila oz. je, z močno energijo in sposobnostjo spopasti se s težavo. Dovolila si je čutiti in predelati svoja čustva ter ugotoviti kaj potrebuje in kaj želi. Ob vsej skrbi za otroka, ni pozabila sebe! Na lični beležki, ki jo je izdal zavod, piše: »Čez dan imam veliko vlog, a ko zaprem oči, sem samo jaz.«
Veliko organizacij in ustanov se ukvarja z otroki s posebnimi potrebami, malo pa jih  pomisli na ženske - matere, ki jih v takšni situaciji preplavlja zmeda različnih čustev in občutkov. Nastopi mešanica žalosti, jeze, radosti, upanja, potrtosti, veselja, malodušja, optimizma…. In v tej zmedi se je potrebno znajti, potrebno je poiskati način kako se spopasti z vsemi izzivi, ki jih prinaša novonastala situacija in še vedno ostati ženska. Petra je znala spregovoriti in deliti svojo izkušnjo.
Pripravila je, skupaj s fotografoma,  Renejem Gomoljem in Janezom Debeljakom,  razstavo fotografij  pod naslovom Look at me, ki zdaj gostuje po Sloveniji in ozavešča ljudi. Začela je v mariborski Univerzitetni knjižnici, v okviru EPK  in prišla  do parlamenta in predsednika države.
Ustanovila je Zavod 13 – ozaveščanje o drugačnosti in nudenje pomoči, Maribor. Prostovoljno pomoč so  pripravljeni ponuditi materam že takoj v porodnišnici.
Organizira srečanja ob čaju za, kot sama pravi, »posebne mame«.
Gostuje v televizijskih in radijskih oddajah. Njeni intervjuji se pojavljajo v časopisih in revijah.
Pripravlja nove razstave.
In vse to v dveh letih!
Ve kaj želi, in ve kako to doseči! Tako kot reka, mehko, vendar močno in vztrajno, išče pot, ruši in premika ovire in se dotakne vsega, kar na svoji poti sreča. Premika ovire v glavah ljudi, ruši tabuje o smrti, odkrito in neposredno govori o posebnih potrebah.
Živi kot mama, žena, fizioterapevtka in ŽENSKA!
S to energijo bo Zavod 13 postal prepoznaven dejavnik na področju celotne države, verjetno tudi širše!