ponedeljek, 9. december 2013

Običajna, tipična, povprečna… VEČINA





Zadnje čase nisem tolerantna.  
Zadnjič sem se razburjala zaradi potrebe po dobrodelnosti.

Zdaj se razburjam zaradi zgodb o uspehu. To je približno tako, kot so bile včasih pravljice o ubogih sirotah, ki so postale princeske. Samo, bilo je vedno veliko sirot in pastork in revnih deklic, ampak samo ena je postala princeska!
Nimam nič proti uspešnim! Super, da so uspeli, jim privoščim. Ampak, malo jih je! Enemu, na ne vem koliko tisoč, uspe postaviti in začeti uspešen posel. Ima pravo idejo in prave sposobnosti, pa še nekaj sredstev zraven in zgodba o uspehu je tu!  In potem dalje poslušamo druge vrste pravljico, kako je vse to možno, samo potruditi se je treba, treba je imeti pogum, treba je poiskati tržno nišo in tako naprej…
Ampak, to ni tako enostavno. Da to narediš moraš imeti določene sposobnosti in znanje!

Vsi tega nimajo! Priznajmo, večina ljudi pa je navadnih, običajnih, povprečnih. Imajo povprečne sposobnosti in povprečno znanje.  Nekateri so tudi malo manj običajni in tem je še težje. Zaradi takšnih pravljičnih uspešnih zgodb, ki so nekakšni poskusi dviganja optimizma nacije, se povprečni ljudje začenjajo počutiti  nesposobne in nekoristne, saj jim trenutno težko uspeva golo preživetje, kaj šele nekakšen veliki preboj v skupino uspešnih.  Veliko jih je brez dela, nekateri delajo  pa ne dobijo plačila, nekateri poskušajo s s.p.-ji, nekaterim uspe, večina pa ne.

Zdaj bi bile resnično  primerne  zgodbe tiste, ki bi govorile  o uspehu običajnega, povprečnega zidarja, ključavničarja, šivilje, učiteljice, natakarja, ekonomista, strojnika, zdravnice…. ki so (samo)zaposleni in imajo redno plačo s katero lahko dostojno pokrijejo stroške preživetja, pa še za kakšen sladoled jim ostane!
To bi bile prave zgodbe o uspešnosti običajne, povprečne, tipične večine naroda! To bi potrebovali zdaj, da bi se vsaj malo izboljšala samopodoba povprečnega, običajnega, navadnega človeka. Saj to smo mi, večina!

Ni komentarjev:

Objavite komentar