Hej, že dolgo nisem razmišljala!
Zdaj ne razmišljam, zdaj samo prosim… ker ne morem več….
Ko začnem z daljincem iskati nekaj pametnega za gledat in
stiskam gumbe, naletim tudi na prenos iz državnega zbora ali pač nekaj takega,
hitro stisnem naprej, potem pa me, tako kot tisto opico, ki se boji kače in si
je ne upa pogledat, pa vseeno pogleda in potem pade v nezavest, premami in
pogledam nazaj in potem… ne, ne padem v nezavest, pa tudi pritisk se mi ne
dvigne, samo zvije me v želodcu in pri srcu me stisne žalost!
Žalost, razočaranje, nemoč in rečem si: »Pa ne že spet,
prosim, ne več eno in isto, ne morem več!«
Zadnjič spet gledam – amandma na amandma, pa amandma
amandmaja, kar nekaj, in kar tako! Mislim, da nihče več ne ve čemu kaj služi in
za kaj je kaj dobro! Ko se eden oglasi, točno že veš kaj bo repliciral drugi,
in tako se v nedogled »nadmudrujejo« in »pametujejo«.
Ne vem veliko, ampak tako, po preprosti pameti, a ni naloga
države, da organizira državljane in jim omogoči neko urejeno življenje v skupnosti?
No, in potem, a ne bi predstavniki nas, državljanov, morali iskati
neke, vsem nam, skupne cilje? Skupni cilj vseh nas pa je, verjetno, neko
dostojno, normalno, urejeno življenje.
Ampak, verjetno je to pač tako, da ko postaneš politik,
pozabiš zakaj si to postal, oz. kaj je namen tega, da si politik. Ni več
pomembno tisto ljudstvo, ki te je postavilo oz. izvolilo. Na prvem mestu je
stranka in strankarski interesi in deluješ pač tako, kot stranka misli in želi.
(dobro, saj so tudi posamezniki, ki so izjeme)
Jaz bi stranke ukinila!
Zdaj se pa že vstajniki organizirajo v stranke…. škoda!
Pa, saj vem, organizacija je pomembna in je nujna za
delovanje družbe! Ampak, potem pa se vedno vse izrodi in izgubi tisto prvotno
bistvo…
Ja, in zato sem žalostna – ljudje smo ena čudna bitja – ko
neko dobro zadevo institucionaliziramo, jo uničimo! In to se ponavlja skozi
zgodovino in se vse vedno enako konča in se nič ne naučimo in vedno ponavljamo
bistveno iste napake, v mogoče malo drugačni obliki…….
Bojim se, da bi lahko
bila izjava predsednika KPK ob odstopu, resnična. Nekako tako se je glasila - politika je združena v korupciji.
O, joj, če je res samo v korupciji združena!!!
