V času od 22. 5. do 23.
5. 2013 je v Zagrebu je potekal VIII.
mednarodni simpozij verbotonalnega sistema, pod naslovom »AKTUALNOST GUBERININE MISLI U STOLJEĆU
UMA« (Aktualnost Guberinove misli v stoletju uma), ki je bil posvečen stoletnici rojstva akademika prof.
dr. Petra Guberine. Ob tem so potekale še ostale aktivnosti med katerimi je
izstopala prireditev oz. predstava v HNK (Hrvaško narodno gledališče), pod
naslovom »Priča o Petru Guberini«, ki so jo izvedli otroci obravnavani v Polikliniki SUVAG.
Ob poslušanju strokovnih
prispevkov uglednih avtorjev, ki so govorili predvsem o Petru Guberini, avtorju
verbotonalnega sistema ter o njegovem vplivu na razvoj znanstvene misli na
področju lingvistike, fonetike, avdiologije, pedagogike, surdopedagogike,
logopedije…. ter o interdisciplinarnem povezovanju teoretičnih spoznanj s
praktičnimi izkušnjami na področju poslušanja, govora in jezika in to v smislu razvoja, učenja, patologije in
rehabilitacije, sem obujala spomine na srečanja z njim, ki so bistveno
zaznamovala moje strokovno prepričanje in strokovno rast. Dr. Petra Guberino, s
ponosom in hvaležnostjo vedno označujem kot človeka, ki je poleg Margarite
Stajnko Rogelj in dr. Cvetka Brajovića, bil moj
prvi učitelj.
V kroniki Centra za sluh in govor Maribor je zapisano, da so se septembra 1962, predstavniki oblasti dogovorili in sklenili,
da se v Mariboru ustanovi Center za korekcijo sluha in govora pri Zdravstvenem
domu Maribor. Predstojniško delo je bilo dodeljeno Margariti Stajnko Rogelj. Pomembno in
zanimivo je to, da je ona, kot pogoj organiziranja šolske dejavnosti, postavila
sodelovanje in povezavo s »centrom prof. Guberine iz Zagreba« (kronika
CSGM, str. 4). Ta »center prof. Guberine« je bil SUVAG center Zagreb, ki je
začel z delom le eno leto prej. Verjetno obstaja nekakšna nezavedna in nevidna
vez med ljudmi, ki podobno mislijo, so drzni in so pripravljeni ustvarjati in
uvajati novosti. Namreč, Margarita
Stajnko Rogelj je dobro poznala težave s katerimi se gluhi srečujejo v
vsakdanjem življenju in je bila trdno
prepričana, da jim lahko pomaga, če jim omogoči ustrezno in kvalitetno
rehabilitacijo poslušanja in govora. Dr. Petar Guberina pa je razvil
verbotonalni sistem, ki je združeval uporabo elektroakustičnih aparatur (SUVAG
aparati), s pomočjo katerih so se izvajale aktivnosti AVGS metode (avdo
vizualna globalno strukturalna metoda poučevanja tujih jezikov) ter verbotonalne
metode (metoda za rehabilitacijo
poslušanja in govora). Tako je, s pomočjo uporabe verbotonalnega sistema v
rehabilitaciji in habilitaciji, Margarita Stajnko Rogelj lahko uresničila svojo
vizijo o usposabljanju gluhih, o razvijanju in ohranjanju ostankov slušnih
sposobnosti ter verbalnem komuniciranju oz. uspešnem vključevanju v okolje.
Sodelovanje je bilo
vzpostavljeno. Dogajala so se strokovna srečanja, obiski, seminarji, predavanja…
Kot najstnica sem spremljala te dogodke in uživala v občasnem druženju s tako
velikimi ljudmi. Poslušala sem razprave in pogovore, premišljevala o tem, kar
sem slišala in popolnoma zaupala
strokovnjakom, ki so z velikim žarom in znanjem utemeljevali nova
spoznanja do katerih so prišli po teoretični in praktični poti.
Med ustanovama so se
vzpostavile trdne profesionalne in prijateljske vezi. Dr. Guberina je prihajal
v Maribor z družino, s strokovnimi sodelavci (predvsem prof. Mladen Lovrić, dr. Mihovil Pansini) ter s sodelavci iz drugih sorodnih ustanov, ki
so se razvijale v različnih delih sveta
in prevzemale verbotonalni sistem. Znanstvenikov in strokovnjakov ni ovirala
birokracija; svoje ideje so znali izpeljati, znali so uporabiti vse možnosti in
tudi ovire, zato da so lahko uresničili svoje ideje, katerih cilj je bila pomoč
osebam s težavami na področju poslušanja in govora. Bili so svobodomiselni
idealisti širokega duha, ki so verjeli v dobro v človeku in v svetu. Če je bilo potrebno, je SUVAG center
posojal aparature za izvajanje
rehabilitacije ter finančno podpiral razvijajočo se ustanovo. Beseda, ki je
bila dana, je veljala več kot vse podpisane pogodbe. Bilo je naravno in
običajno, da so si ljudje, pa tudi ustanove, med seboj pomagale. Kot tihi
opazovalec sem čutila, da se dogajajo velike in pomembne reči, čeprav nisem
vedno točno razumela za kaj gre.
Mariborski center se je
intenzivno razvijal in postajal verbotonalna institucija, ki je imela
izobražene strokovnjake za delo z aparati SUVAG ter za izvajanje rehabilitacijskih
programov po verbotonalni metodi. Znanje se je med ustanovama prelivalo; tako sta strokovna delavca
mariborskega centra, prof. Adi Obu in elektrotehnik Teo Novak, dala pobudo in sodelovala pri izdelavi stereo SUVAG I aparature za potrebe rehabilitacije
poslušanja. Naš center je postal pomemben dejavnik velike, svetovne verbotonalne zveze, ki je v slovenski prostor
vnesel nekaj novega in drugačnega na področju rehabilitacije in izobraževanja
gluhih. Zaradi bistvene drugačnosti je bil ves čas pod budnim očesom
inšpekcijskih služb, ki pa so vedno znova in znova ugotavljale, da sta
organizacija in strokovnost na visokem nivoju.
Tekom let se je
intenziteta sodelovanja med SUVAG-om in mariborskim centrom spreminjala, saj
verbotonalna metoda zahteva določene pogoje izvajanja, katere pa je včasih
težko izpolniti.
Kasneje, ko je zapustila
center, je Margarita Stajnko Rogelj, ob
podpori dr. Mateja Lipovška, razvila delo s pacienti po poškodbi glave, na
oddelku za nevrokirurgijo SBM (sedaj UKC Maribor). Široko znanje, dobra
intuicija, dolgoletne izkušnje ter globoko poznavanje principov verbotonalne
metode so omogočili, da je delo potekalo dobro in uspešno ter postalo
prepoznavno. Tako se je sodelovanje med dr. Guberino in Margarito Stajnko
Rogelj nadaljevalo, sicer na drugem
področju, vendar je bilo plodno in
prepoznavno tudi v drugih verbotonalnih institucijah po svetu.
Mirno lahko rečem, da je
dr. Guberina z verbotonalno metodo, posebej še v začetni fazi, odločilno
vplival na razvoj strokovne doktrine Centra za sluh in govor Maribor.
Usmerjenost centra v rehabilitacijo in razvijanje slušnih sposobnosti in
razvijanje govora in jezika je verjetno pripeljala do tega, da so strokovnjaki
centra med prvimi v Sloveniji začeli rehabilitacijo otrok s polževim vsadkom.
Ne glede na to kakšen
odnos ima človek do verbotonalne metode in njenih ciljev, mora priznati da,
njena holistična naravnanost, ki zajema
vse človekove razsežnosti, omogoča ustvarjanje pogojev za rast in razvoj
vsakega posameznika. Tako je dr. Guberina s širino in globino svojih idej,
pustil vidne sledi na vseh področjih, ki so povezana s poslušanjem in jezikom,
in to ne samo v Mariboru ali Zagrebu pač
pa v svetovnem merilu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar