Dragi moji istospolno usmerjeni prijatelji,
z nekaterimi prijateljujem že dolgo, poznamo se in vemo kako
čutimo in živimo.
Žal mi je, da so vas ugrabili in izkoristili za doseganje
ciljev, ki imajo malo skupnega z vami in vašo srečo!
Žal mi je, da se napetost v družbi stopnjuje in da vsak, ki
ima pet minut časa razpravlja in pametuje o vas in vaših potrebah ter pravicah!
Žal mi je, da tisti, ki pišejo in sprejemajo zakone, sploh
pa takšne, ki pomembno vplivajo na družbo kot celoto, ne poznajo osnovnih
strategij uspešnega uvajanja sprememb!
Žal mi je, da se tisti, ki pišejo in sprejemajo zakone, ne
zavedajo moči besed ter vpliva besed na
življenje družbe!
Žal mi je, da večina ne vidi, da je problem v terminologiji
in da so besede, poleg biologije, tukaj ključnega
pomena!
Žal mi je, da se je namesto sodelovanja, razumevanja
problema in iskanja konstruktivnih rešitev, ustvarila napetost in nestrpnost,
ki nikakor ne koristi našim, že tako, izmučenim državljanom!
Žal mi je, da predlagatelji spornega zakona niso imeli
dovolj političnega znanja in volje, da bi premišljeno in usklajeno pripravili
besedilo ter dosegli dogovor!
Žal mi je, da se ne zavedajo, da je prav dogovor pot do
uspešne, dolgoročne uresničitve nekega cilja!
Žal mi je, da vse skupaj zgleda kot neka modna muha, ki se
hoče hitro in nepremišljeno uveljavit,
ne glede na posledice!
Zato, žal, ne verjamem, da je bil glavni cilj vaša sreča!
