Žal mi je....

Dragi moji istospolno usmerjeni prijatelji,

z nekaterimi prijateljujem že dolgo, poznamo se in vemo kako čutimo in živimo.

Žal mi je, da so vas ugrabili in izkoristili za doseganje ciljev, ki imajo malo skupnega z vami in vašo srečo!

Žal mi je, da se napetost v družbi stopnjuje in da vsak, ki ima pet minut časa razpravlja in pametuje o vas in vaših potrebah ter pravicah!

Žal mi je, da tisti, ki pišejo in sprejemajo zakone, sploh pa takšne, ki pomembno vplivajo na družbo kot celoto, ne poznajo osnovnih strategij uspešnega uvajanja sprememb!

Žal mi je, da se tisti, ki pišejo in sprejemajo zakone, ne zavedajo moči  besed ter vpliva besed na življenje družbe!

Žal mi je, da večina ne vidi, da je problem v terminologiji in da so besede, poleg biologije,  tukaj ključnega pomena!

Žal mi je, da se je namesto sodelovanja, razumevanja problema in iskanja konstruktivnih rešitev, ustvarila napetost in nestrpnost, ki nikakor ne koristi našim, že tako, izmučenim državljanom!

Žal mi je, da predlagatelji spornega zakona niso imeli dovolj političnega znanja in volje, da bi premišljeno in usklajeno pripravili besedilo ter dosegli dogovor!

Žal mi je, da se ne zavedajo, da je prav dogovor pot do uspešne, dolgoročne uresničitve nekega cilja!

Žal mi je, da vse skupaj zgleda kot neka modna muha, ki se hoče  hitro in nepremišljeno uveljavit, ne glede na posledice!

Zato, žal, ne verjamem, da je bil glavni cilj vaša sreča!

Begunci

Dolgo sem bila tiho, saj tudi nisem prav vedela, kako bi ubesedila vse tisto, kar sem občutila ob prebiranju prispevkov in komentarjev o beguncih!

Ja res, mirno lahko rečemo, da se vrstijo dogodki bibličnih razsežnosti! Sicer pa, zgodovina nas uči, da se je to že  dogajalo: selili so se Huni, Slovani, kasneje Evropejci..... in še bi lahko naštevala.

Seveda ni fajn, če ljudje  morajo zapustiti svoje domove in če morajo nekje daleč, v negotovosti,  iskati možnost preživetja! Seveda ni fajn, če morajo staroselci sprejeti nekoga, ki ga ne poznajo, ne razumejo, nekoga, ki trka na človekovo vest in malce razburka mlako mirnega, zadovoljnega, malomeščanskega vsakdana.

To je vse res! Vendar zrela, odgovorna, odrasla oseba zna izbirati med "fajn" in "prav" (besede V. V. Godina – to zelo pogosto uporabim).

In prav je, da sočloveku pomagaš! Na tej naši Zemlji v tem našem življenju, smo vsi enako nebogljeni in ubogi! In vsi v nekem trenutku potrebujemo pomoč sočloveka, če hočemo preživeti.

In tako - človek, ki potrebuje pomoč, je človek  in človek, ki pomaga, je človek- ni pomembna vera, barva, poreklo, kultura, izobrazba.... Seveda so to razlike in jih tudi ne zanikam, ampak niso takšne,   de ne bi mogli izbrati tistega, kar je "prav".

Edina velika in resnična razlika med nami, prebivalci Zemlje, ki se imenujemo "ljudje", je  v modrosti. Eni so pač modri, eni pa so pač nespametni!

Človek je lahko črn, bel, rumen, oranžen, zelen,....., izobražen, neizobražen, visok,  majhen, ateist, kristjan, jud, musliman, animist, šintoist, ....,  moški, ženska, star, mlad, bogat, reven, debel, invalid, atlet ........ in je MODER.

Lahko pa je prav tako črn, bel, rumen, oranžen, zelen,....., izobražen, neizobražen, visok,  majhen, kristjan, jud, musliman, animist, šintoist....,  moški, ženska, star, mlad, bogat, reven, debel, invalid, atlet ........ in je NESPAMETEN.

In če pomislim na meni najljubšo razlago oz opis modrosti, je vse jasno:

"Kdo je med vami moder in razumen? Pokaže naj z lepim življenjem svoja dela v modri krotkosti. Ako pa imate grenko zavist in prepirljivost v srcu, se nikar ne hvalite in ne lažite zoper resnico. Taka modrost ne prihaja od zgoraj, ampak je pozemeljska, čutna, hudičeva. Kjer je namreč zavist in prepirljivost, tam je nered in hudobija vsake vrste. Modrost pa, ki je od zgoraj, je najprej čista, potem miroljubna, prizanesljiva, dovzetna, polna usmiljenja in dobrih sadov, brez pristranosti in brez hlimbe. Sad pravičnosti pa se seje v miru tistim, ki delajo za mir." (Jak 3. 13-18)

Verjetno sem naivna, vendar si resnično želim in upam, da bi vsi mi Zemljani postali modri in se napolnili z "modrostjo od zgoraj" ter bili miroljubni, usmiljeni, prizanesljivi...

Kaj pa vem, mogoče... pa saj upanje umre zadnje....

Degustacija Električnega golaža

Vidim nekaj oranžno provokativnega, ne »štekam« kaj mi platnice sporočajo; malo nezaupljivo vzamem v roke, gledam in začnem  brati. In potem berem, berem do konca, vmes se včasih  nasmejem,  se občudujoče zamislim, se z nostalgijo  spomnim gimnazijskih let, ko smo prebirali Ogdena Nash-a v prevodu Dragoslava Andrića in občudovali njegove,   hudomušno v verzih, napisane večne resnice. In poskušam ugotoviti kdo je ta Ven Jemeršič, ki mu beseda teče, misli iskrivo skačejo, ostro zadenejo bistvo in te pustijo odprtih ust v pričakovanju naslednje žlice golaža.

Všeč mi je  spoznanje, da je navihan filozof, hudomušni satirik, navidezno veseljaški humorist, ki brez usmiljenja govori resnico ne glede na posledice, ki jih ta pusti na bralcu. Uživa v navideznih nesmislih, ki jih zmeša  v svoj golaž, da postanejo prebavljivi in smiselni. Uspešno telovadi z besedami, jih zlaga in meša, spreminja, dodaja, odvzema tako da je na  koncu  misel zavita v prav poseben Venov ovoj. Hodi po svetu in se mora, zaradi neke notranje nuje, obregniti ob vsakdanjost.

Snovi mu ne bo nikoli zmanjkalo, saj  resničnost sveta kar izziva, da jo nekdo  z izostrenim posluhom, zapiše in jo, kot neko ogledalo z grotesknim odsevom, postavi pred bralca.